Nemčija v 1920. letih Mentor : Dejan Paska Avtor: Bernarda Cehnar Program medijski tehnik
1. Povzetek / Abstract Poglavje prikazuje nemško filmsko in gledališko obdobje v letu 1920. Prikazuje razvoj studiev, začetki uporabe gibljive kamere, prav tako je viden tudi hollywoodski stil v nemških filmi in napredek Nemčije. Predstavila vam bom začetke nemške filmske produkcije, njihove začetne in kasnejše žanre. Omenila bom tri glavne žanre nemškega filma in kasneje še nadomestnega žanra. Nemci so marsikaj prevzeli iz ZDA vendar so jim tudi marsikaj pokazali. Nemški filmi so bili mednarodno znani in prepoznavni. This chapter show Germany film and treatre period in year 1920. It show development of studios beginning of movement camera, also it show Hollywood style in Germany movies and progress of German. I will present the start of German film production, begins and final genre. I will motion the major genre of Germany films and subsequent replacement genre. The German stook many in USA but also they showed much to them. German films has been internationaly know and recognized. 2
2. Ključne besede / Keywords Začetki nemške produkcije Pojavijo se žanrske smeri Spektakel Ekspresionistični filmi Kammerspiel komorni filmi Nova stvarnost Beginnin's of Germany production Spectacle Expressionist film Film chamber New seability 3
3. Neznane besede in njihovi pomeni Inflacija upadanje vrednosti denarja Distributer prodaja film drugim distributerjem Spektakel film s slikovitimi in močnimi prizori in razkošno opremo Sunkovit gib hiter, kratek in sorazmerno močen Ekspresionizem umetnostna smer v začetku 20. stoletja, ki objektivnost popolnoma podreja subjektivnemu doživljanju in posebno poudarja izrazno plat 4
4. Kazalo 1. POVZETEK / ABSTRACT... 2 2. KLJUČNE BESEDE / KEYWORDS... 3 3. NEZNANE BESEDE IN NJIHOVI POMENI... 4 4. KAZALO... 5 5. PREDSTAVITEV OBDOBJA... 6 6. ZAKLJUČEK... 8 7. VIRI IN LITERATURA... 9 8. PRILOGE... 10 5
5. Predstavitev obdobja Nemčija je izgubila vojno s tem je imela ekonomske in politične posledice vendar vseeno močno filmsko industrijo. Politika podpirala domačo produkcijo in v državo je bilo prepovedano uvažati druge filme. Kot zanimivost v letu 1921 je bilo že okrog 300 producentskih podjetji. V Nemčiji je prevladal fantazijski žanr. Po vojni so ukinili cenzuro in spodbudilo val filmov o spolnih boleznih, prostituciji in drogah. Posneli so največ dram in komedij. Pojavijo se žanrske in stilistične smeri : spektakel, ekspresionistični film in kamorni film. S temi filmi je nemška industrija osvojila mednarodni sloves. Madame Dubarry režiserja Lubitscihija so prikazovali v Italiji, skandinavskih državah in drugih evropskih celo v Parizu in Londonu. Decembra je Madame Dubarry presegla blagajniški rekord in kasneje jo je ameriški distubuter Fist National predvajal v ZDA v celoti. Tudi film Kabinet dr. Caligarja so dobrodelno predvajali septembra 1921, aprila 1922 pa začeli s premiero. Montaža je bila preprosta,imeli počasnejši ritem. Pri kameri uporabljali popačeno perspektivo, malo gibanja kamere in spodnjih snemalnih kotov. Kamera najpogosteje v višini oči in prsi. V poznih 1920. letih so uporabljali 180 stopinjsko montažno figuro obvladanja gibljive kamere, ki se je ujemala z osvetlitvijo. V drugi polovici 1920. letih so režiserji odšli v Hollywood ali pa so posnemali hollywoodske izdelke. Sredi desetletja ekspresionizem zamenja nova smer imenovana nova stvarnost. Nemške filme so predvajali v Angliji, Franciji, Londonu, Parizu in južni Franciji. Politični zasuk 1930 je nemško kinematografijo odrezal od stalnega sveta. Spektakel Prvi pomembni režiser je bil Ernst Lubitsch. V tem obdobju financirali zgodovinske filme. Lubitsch je kariero začel kot igralec in režiser. Njegova prva uspešnica : Salon obutve Pinkus (1916) kjer je igral judovskega podjetnika. V njegovih komedijah nastopala Ossi Oswalda, mednarodno slavo pa doživel s poljsko igralko Polo Negri. Njen soigralec je bil Emil Jannings in z njima je posnel Madame Dubarry. Leta 1923 je postal prvi nemški režiser v hollywood kot režiser klasičnega hollywoodskega stila v 1920. letih. Zgodovinski spektakli so ostali moderni dokler je nemška inflacija, da jih prodajajo v tujino. Sredi 1920. let se je zgodil upad inflacije in s tem zdrs zgodovinskih spektaklov v manj pomembne. Scenografi so s pomočjo perspektive in mater iluzorno povečali studijska prizorišča. Hollywoodski snemalci in scenografi so po zgledu nemških filmov in studiev začeli uporabljati makete in tehnike lažne perspektive, če so želeli filme uvažati v ZDA so morali prevzeti stil osvetlitve z uporabo protiluči. Zato so gradili studie z najnovejšo opremo. Sredi 1920. letih je večina nemških studiev uporabljalo umetno luč pri snemanju. Kamera se je spuščala, peljala na vozišču, vrtela na vrtljivi mizi in drsela po tirih na stropu. Ekspresionistični filmi Filmi so poudarjali kompozicijo kadrov, vsak kader predstavlja vizualno kompozicijo. Dogajanje se začne sunkoma, pripoved se upočasni ali za trenutek zastane z namenom, da bi gledalca očarala s kompozicijo mizanscenskih elementov. Poznali so več tehnik stapljanja scenografije, kostumov, likov in osvetlitve : stilizirane površinske oblike (različni elementi so videti podobno) simetrija ( kombiniranje igralcev, scenografije in kostumov daje poudarjena splošna kompozicija) distorzija pretiravanja in popačenja (Pretiravanje je najočitnejša poteza npr. hiše koničaste in nagnjene,stoli visoki,stopnice vjugaste. Igralci se gibajo sunkovito, se ustavi in naredi nepričakovan gib. Osvetlitev od spodaj in s strani, popačenja ustvarjali z rabo sence. ) Ekspresionizem je imel rajši zgodbe, ki so se dogajale v preteklosti ali eksotičnih krajih in vsebovale 6
elemente fantastike in grozljivke. Ta žanra priljubljena v Nemčiji do konca 1920. let. Redki ekspresionistični filmi se dogajajo v sodobnosti. To sta filma dr. Mabuse kockar (1922) in Algol. Kammerspiel komorni film Drugo nemško obdobje v 1920. letih in ni mednarodno odmeven. Naziv prevzet iz gledališča Kammerspiele 1906, ki ga je ustanovil slavni režiser Max Reinhardt v njem pa uprizarjal intimne drame za manjše občinstvo. Filmi so vsebovali več oseb od ostalih, v scenografiji so se pojavile ekspresionistična popačenja z namenom, da bi poudarila okolje. Temeljila na fantastičnosti. Komorne igre so se dogajale v sodobnih in vsakdanjih okoljih, čas je bil omejen. Okoli 1924 ta smer usahne. Konec ekspresionističnega gibanja se je končalo z dvema velikima filmoma Murnauovim Faustom in Langovim Metropolisom. Glavni razlog so bili previsoki stroški obeh zadnjih filmov in odhod ekspresionističnih filmarjev in igralcev v Hollywood. V ZDA je odšel tudi Pommer bivši vodja produkcije UFa (Universum Film Aktiengesellschaft). Leta 1925 je Ufa skoraj propadel. Nova stvarnost Segala je tudi v literaturo. Začnejo se ulični filmi iz malomeščanskega okolja. Georg Wilhelm Pabst je zaslovel z velikim uličnim filmom Ulica brez radosti (1925) in Bruno Rahn, ki je posnel film z naslovom Tragedija prostitutke (1928). Rahnova smrt in Pabstova selitev k drugim temama sta pripomogla k zatonu uličnih filmov. 7
6. Zaključek Naučili smo se katere žanre so poznali v Nemčiji. Kdaj se je začela doba najboljših nemških filmov. Kateri si najbolj znani filmi iz tistega obdobja. Spoznali kako so uporabljali kamero in spoznali slavne režiserje, filmarje in producenti. 8
7. Viri in literatura Vir 1 : Knjiga svetovna zgodovina filma ;Avtor: Kristin Thompson, David Bordwell ; Izvirnik : Film History ; Prevod : Saš Javanovski in Branko Gradišnik ; urejanje : Samo Rugelj ; UMco, Slovenska kinoteka, 2009 ; zbirka : Filmski priročniki in posebne izdaje ; trda vezava 833 str. ; Mere : 27, 5 x 21, 3 cm,3340 g ; ISBN : 978 961 6803 07 6 ; leto izdaje : 2010 ; Datum izdaje : 17. 05. 2010 9
VPRAŠANJA 1. Katere tri oblike žanrskega filma so se pojavile? 2. Katera oblika je nadomestila ekspresionistični film? 3. Kateri filmi nastanejo z cenzuro? 4. Kje so predvajali film Madame Dubarry? 5. Kdaj se konča doba ekspresionističnega filma? 6. Kdo je postal prvi nemški hollywooski režiser? 7. Kakšne so zgodbe v ekspresionističnih filmih? 8. Kdaj usahnejo ulični filmi? 9. Razlogi za propad komornega filma? 10. Kateri filmi so znani v gibanju Nova stvarnost?
Madame du Barry Direktor : Robert Wiene ; Producent : Rudolf Meinert in Erich Pommer ; Scenarist : Hans Janowitz in Carl Mayer,;Glavne vloge : Werner Krauss, Friedrich Feher, Conrad Veidt, Lil Dagover, Hans Twardowski ; Glasba : Giuseppe Becce ; Snemalec : Willy Hameister ; Distributer : Goldwyn Distributing Company ; Leto izdaje : 1920 ; Trajanje : 71 min ; Dražava : Nemčija Metropolis(1927) Režija :Fritz Lang ; Produkcija :Erich Pommer ; Prispeval :Thea von Harbou in Fritz Lang Igrajo: Alfred Abel, Brigitte Helm, Gustav Fröhlich, Rudolf Klein Rogge Glasba :Gottfried Huppertz (prvotna različica) Kinematografija :Karl Freund, Günther Rittau in Walter Ruttmann Distributer : UFA Datum izdaje :(s) 10. januar, 1927 Dolžina :153 minutes Država :Nemčija Nosferatu (1922) Režija :F. W. Murnau; Produkcija: Enrico Dieckmann in Albin Grau ; Scenarij : Henrik Galeen na podlagi Dracula z Bram Stoker; Igrajo: Max Schreck; Gustav von Wangenheim ; Greta Schröder ; Alexander Granach ; Ruth Landshoff ; Wolfgang Heinz ; Glasba: Hans Erdmann ; Kinematografija :Fritz Arno Wagner in Günther Krampf ; Distribuirano z Film Arts Guild ; Datum izdaje (s) 4. marec 1922 (Nemčija) ; Čas delovanja: 94 minut ; Država :Nemčija Faust Režija :F. W. Murnau ; Produkcija :Erich Pommer ; Prispeval :Hans Kyser ; Igrajo : Gösta Ekman, Emil Jannings, Camilla Horn, Wilhelm Dieterle, Frida Richard, Yvette Guilbert Glasba: z William Axt (ZDA, uncredited) ; Kinematografija : Carl Hoffman Distributer z : UFA ; Datum izdaje : 14. septembra 1926 (Avstrija), 5. december 1926 (ZDA) ; Čas delovanja : 106 minut ; Država: Nemčija Tragedija prostitutke Režija: Bruno Rahn ; Vloge: Asta Nielsen (Auguste), Hilde Jennings (Clarissa), Oskar Homolka (Anton), Werner Pittschau (Felix) ; Scenarij: Ruth Goetz, Leo Heller (prema drami Wilhelma Brauna) ; Fotografija: Guido Seeber