Srednja šola za oblikovanje Maribor Park mladih 8, 2000 Maribor SVETOVNA ZGODOVINA FILMA Film in digitalna tehnologija Mentor: Dejan PASKA Avtor: Aljaž ŽIVKO KAJBIČ Program medijski tehnik Maribor, september 2011
1. Povzetek/Abstract V tej seminarski nalogi bom na kratko predstavil kako je razvoj digitalne tehnologije vplival na razvoj filma. Spremenil se je način predvajanja filmov v kinu, DVD-ji so nadomestili VHS kasete, nastajati so začele prve uradne spletne strani filmov,... Začela pa se je tudi prodaja filmov preko spleta. In these essay I will in few words presented how the evolution of digital technology influenced the development of film. It has changed the way movies playing at the cinema, DVDs are replacing VHS tapes, it start to appear first official websites,... It started also sales on a web. 2. Ključne besede/keywords - Digitalna tehnologija - Kino in film - ZDA - DVD - Digitalna revolucija - Digital technology - Cinema and film - ZDA - DVD - Digital revolution 3. Neznane besede in njihovi pomeni - Konzumentska - potrošniška - Enkripcija - šifriranje - Konvergenca - približevanje/istosmernost - Distribucija - razdeljevanje 2
4. Kazalo Contents 1. Povzetek/Abstract... 2 2. Ključne besede/keywords... 2 3. Neznane besede in njihovi pomeni... 2 4. Kazalo... 3 5. Digitalno filmsko orodje... 4 5.1. POSTPRODUKCIJA... 4 5.2. VZPON 3-D ANIMACIJE... 5 6. Distribucija in prikazovanje... 5 7. Novi mediji, film in digitalna konvergenca... 5 7.1. OGLAŠEVANJE... 6 7.2. PRODAJA... 6 7.3. INTERNETNA DISTRIBUCIJA... 6 7.4. FRANŠIZE... 7 8. Zaključek... 7 9. Viri in literatura... 8 3
5. Digitalno filmsko orodje Najstarejša digitalna tehnologija v kinematografiji so bili sistemi s kontrolo gibanja. To so bile računalniško krmiljene kamere. Kontrolo gibanja so prvič na veliko uporabili leta 1977 pri filmu Vojna zvezd. Kmalu za tem je ta sistem postal ključnega pomena pri izdelavi trodimenzonalnih prikazanih posnetkov s posebnimi učinki. Digitalna sta postala tudi zvočni zapis in reprodukcija. Sredi 1990. let se je digitalna revolucija že veliko bolj poznala, čeprav ne ravno v vsaki fazi filmskega postopka. Filmanje z digitalnimi kamerami se je najprej začelo v televizijski industriji. Sonyjeva prva digitalna videokamera se je pojavila leta 1986 in lahko so si jo privoščile le javne TV mreže. V kinematografijo pa so digitalne kamere prodirale bolj počasi. 1995. leta so pri Sonyju postavili standart prozumentske (profesionalne-konzumentske) kamere s svojim digitalnim videokamkorderjem, ki je dajal veliko bolj razločno sliko. Kamera je bila tudi veliko cenejša od profesionalnih filmskih kamer. Hkrati je lahko snemala zvok in sliko. Artfilmski neodvisneži so hitro začeli eksperimentirati z digitalko. Režiserji so se branili tega, da bi filmski trak nadomestili z digitalnimi formati? Video formati se zamenjajo vsakih nekaj let, 35-mm pa je bil norma vse od leta 1890. Digitalni posnetki so bili uspešni, kar se tiče prikaza podrobnosti v senci, a v svetlini je prihajalo do vzžarevanja, ki je podrobnosti skrilo. Film je nudil bogatejšo podobo, dovoljeval pa je tudi precizno užariščanje. Christian Berger je takole povzel probleme, ki jih je odkril med snemanjem filma Skrito(2005) s HD kamero: Vse tisto, kar slišite o čudoviti HD sliki, je samo propaganda...vsekakor pa digitalno snemanje ni bilo cenejše za producentov žep. Digitalni video se je sicer še naprej izboljševal, a izboljševala se je tudi filmska tehnologija. Največji izdelovalci 35-mm kamer so občasno dali na tržišče nove modele, tu in tam se je pojavila tudi kakšna nova superšesnajstica, ki je bila dobra izbira za neodvisne, če so si jo lahko privoščili. 5.1. POSTPRODUKCIJA Najbolj se je digitalna tehnologija prijela v fazi, ki sledi samemu snemanju. Montaža, barvna in zvočna obdelava ter posebni učinki delo z vsem tem je zdaj postalo hitrejše in bolj fleksibilno. 4
5.2. VZPON 3-D ANIMACIJE Nova računalniška tehnologija se je neopazno vključila v animacijo in pospešila njeno produkcijo. Ustvarila je tudi predmete z natančnejšo teksturo in bolj zapletenim gibanjem. Disney je pri Tarzanu(1999) ozadje bogatil s programom Deep Canvas, DreamWorks pa je pri egipčanskem princu(1998) uporabil CGI pri polovici kadrov. 6. Distribucija in prikazovanje Digitalna revolucija se je veliko bolj kot v produkciji filma poznala v samem kinu. Dokler je bil temelj filma fotokemičen, je bilo treba v kinodvorane po vsem svetu razpošiljati na tisoče filmskih kopij in jih v zvitkih vstavljati v projektorje, ki so jih ti potem predvajali. Leta 2000 so ocenjevali, da znašajo kompletni stroški za izdelavo ter razpošiljanje kopij iz ZDA v tujino približno 5 miljard dolarjev. Z digitalnimi metodami bi jih bilo mogoče znižati za desetkrat. V ZDA se je najprej prijela praksa, da so jih razpošiljali v trdih diskih DVD-ROM prihranki so bili velikanski. Disk je bilo mogoče sprogramirati, da je po dogovorjenem št. Predvajanj kopijo izbrisal. Digitalna pošiljka se ni obnesla, če kino ni premogel digitalnega projektorja. Kinodvorane, ki so tvegale in so kupile novo digitalno projekcijsko opremo, so imele od tega precejšnje koristi. Sredi leta 2001, dve leti po zgodovinskem digitalnem predvajanju Vojne zvezd: Epizoda I, je bilo na svetu 35 digitalno opremljenih kinodvoran. Lastnike kinodvoran je skrbelo, da bi digitalni projektorji, še posebno v tej zgodnji fazi, lahko kmalu zastareli. Podjetja so med seboj tudi tekmovala in so dvorane oskrbovala s svojimi filmi na različne načine. Tako so Ameriški studii v začetku leta 2000 ustanovili konzorcij, Digital Cinema Iniciatives (DCI), ki naj bi opredelili standarde digitalnega kina. V ZDA sta digitalne verzije redno distribuirala edino Disney in Warner Bros. Od 33.000 kinodvoran, kolikor jih je bilo v ZDA jih je partnerstvo z DCI sklenila le tretjina. 7. Novi mediji, film in digitalna konvergenca Digitalna tehnologija je učinkovala na filmsko ustvarjanje in na kino, obenem pa so novi mediji, ki so vznikali drug za drugim, ponudili nove formate, v katerih je bilo mogoče uživati ob filmih. Digitalni formati so zlahka omogočali ljudem, da so filme, igre, glasbo, fotografije,... kombinirali in si jih delili. Ta pojav se je imenoval Digitalna konvergenca. 5
7.1. OGLAŠEVANJE Vse do leta 1990 je bilo promocijsko gradivo, ki je predstavljalo kak film, v bistvu tiskano. Sredi leta 1990 so oglaševalski oddelki studiev začeli razpošiljati vse to na disketah(prihranek pri poštnini). Ob koncu stoletja so postale elektronske predstavitve(za tisk) na CD-jih ali DVDjih že vsesplošne. Neodvisni filmarji so dodatno varčevali s tem, da so gradivo razobešali kar na svojih spletnih straneh. Prvo spletišče se je pojavilo leta 1991, internet pa je vsesplošno dostopen postal leta 1993. Približno dve leti za tem so studii začeli objavljati uradne filmske strani. Leta 1998 so svoj internetni tabor postavili avtorju amaterskega filma Čarovnica iz Blaira. V začetku so studii delali napako, da na promocijsko gradivo na spletu niso bolj opozarjali, ko se je bližala premiera. Uradne strani so postajale vse bolj zabavne in nudile so več možnosti sodelovanja. Internetne lokacije so bile veliko bolj poceni od televizijskih in tiskanih oglasov. Zaradi tega so si jih omišljali tudi neodvisni filmarji. 7.2. PRODAJA Leta 1997 so na trg prišli DVD-ji in takoj uspeli kot nov način filmske distribucije. Prodaja DVD-jev je bila veliko bolj donosnejša od prodaje VHS kaset, zato si je Hollywood začel prizadevati, da bi povsem eliminiral kasete. Konec leta 2005 je izdelavo VHS kopij opustil Disney, kmalu za tem pa so mu sledili še drugi studii. Deloma so postali DVD-ji tako priljubljeni zaradi svojih dodatkov. Kot prvi je izločene prizore in zvočni komentar vseboval DVD Maska(1994-kino 1997.DVD). Enako dobrodošli so bili DVD-ji tudi neodvisnim in amaterskim (DIY) filmarjem. Prej kot v desetih letih se je novost formata izrabila in prodaja je začela pešati. DVD-je je lahko kopirati ne glede na enkripcijo. Kazalo je da to obvlada skoraj vsak najstnik. Po dolgih letih raziskav sta prišla na trg leta 2006 dva nova sistema: Toshibin HD DVD in Sonyjev Bluray. 7.3. INTERNETNA DISTRIBUCIJA Čeprav so DVD-je prodajali še 'v tazadnji štacuni', pa so z izjemo najbolj priljubljenih naslovov, filmi po nekaj mesecih praviloma izginili s polic. Internetne veletrgovine so imele širšo klientelo in so imele naslove v ponudbi, vse dokler jih je kdo tiskal. E-prodaja je ogrožala klasične mreže videosposojevalniv (Blockbuster). Leta 1997 je nastopila nova DVD izsposojevalna služba (Netflix). Netflix je zatrjeval, da ima v svoji ponudbi vse naslove, ki so v ZDA izšli v DVD formatu. Blockbuster in Netflix sta poslovala z fizičnimi mediji. Ampak zakaj bi 6
filme po internetu le prodajali, če jih lahko tudi distribuirajo, tako, da omogočajo uporabnikom presneti filme na svoje računalnike, kar s spletne lokacije. 7.4. FRANŠIZE Digitalna tehnologija se je razširila in je poleg DVD-jev prodajala tudi CD-je s filmsko glasbo. Tu so bili tudi mobilni telefoni s melodijami zvonenj. K igram so začeli prilagati fotografije, DVD-je z odlomki,... v katerih so se skrivali razni ključi, namigi. Množično so nastajale igre na podlagi istoimenskih filmov. Kar naprej so vznikale nove rabe digitalnih medijev. Po zaslugi digitalne konvergence je bilo mogoče medijem, ki so prej bili razločno vsak za sebe, zdaj najti skupno točko. Film si lahko zdaj zlahka prenesel v ta ali oni nosilec. 8. Zaključek Digitalni mediji torej niso filmov 'uničili', temveč so jim omogočili, da so se iz kina preselili v naše dnevne sobe. Zdaj nas tekorekoč spremljajo kjerkoli. Film je dejansko preoblikoval nove medije tako, da so ga prevzeli. Takoj ko bodo vznikale nove digitalne naprave pa resnično upam, da se bodo te pravtako prilagodile filmski tradiciji, ki se razvija že već kot 100 let. 7
9. Viri in literatura - THOMPSON, Kristin, in BORDWELL David. 2009. Svetovna zgodovina filma: Film in digitalna tehnologija. 3. Izdaja. 8
1. Vprašanje: Zakaj bi se po vašem mnenju naj režiserji branili tega, da bi filmski trak nadomestili digitalni formati? 2. Vprašanje: Katera je najstarejša digitalna tehnologija v kinematografiji? 3. Vprašanje: Kje so se najprej pojavile digitalne kamere? 4. Vprašanje: Kaj so ljudem omogočali digitalni formati? 5. Vprašanje: Katerega leta so na trg prišli DVD-ji? 6. Vprašanje: Katerega leta je Disney opustil izdelavo VHS kopij? 7. Vprašanje: V koliko letih se je novost DVD formata izrabila? 8. Vprašanje: Koga je ogrožala E-prodaja DVD-jev? 9. Vprašanje: Koliko milimeterski filmski trak je bil norma vse od leta 1890? 10. Vprašanje: Kaj so novi CGI programi dali likom?
Dirty Dancing Zvrst: Romantični/Drama Režiser: Emile Ardolino Igralci: Patrick Swayze, Jennifer Grey, Jerry Orbach, Cynthia Rhodes, Jack Weston, Jane Brucker, Kelly Bishop, Lonny Price, Max Cantor, Wayne Knight, Paula Trueman, Alvin Myerovich Država in leto produkcije: ZDA, 1987 Direktor fotografije: Jeff Jur Avtor glasbe: Montažer: Peter C. Frank Hair Zvrst: Musical/ Komedija/Drama Režiser: Milos Forman Igralci: John Savage, Treat Williams, Beverly D'Angelo, Don Dacus, Annie Golden Država in leto produkcije: ZDA, 1979 Direktor fotografije: Miroslav Ondrícek Avtor glasbe: Galt MacDermot Montažer: Alan Heim, Stanley Warnow Footloose Zvrst: Drama/Glasbeni/Romantični Režiser: Herbert Ross Igralci: Kevin Bacon, Lori Singer, John Lithgow
Država in leto produkcije: ZDA, 1984 Direktor fotografije: Ric Waite Avtor glasbe: Montažer: Paul Hirsch Ghost Zvrst: Drama/Fantazijski Režiser: Jerry Zucker Igralci: Patrick Swayze, Demi Moore, Whoopi Goldberg Država in leto produkcije: ZDA, 1990 Direktor fotografije: Adam Greenberg Avtor glasbe: Maurice Jarre, Alex North Montažer: Walter Murch Grease Zvrst: musical/romantični Režiser: Randal Kleiser Igralci: John Travolta, Olivia Newton-John, Stockard Channing Država in leto produkcije: ZDA, 1978 Direktor fotografije: Bill Butler Avtor glasbe: Montažer: John F. Burnett