Pregled vsebine Psihično blagostanje Doc.dr. Andreja Avsec Opredelitev psihičnega blagostanja Struktura psihičnega blagostanja Subjektivno blagostanje in njegovi korelati Psihološko blagostanje in njegovi korelati Model psihičnega blagostanja Nevrološki vidiki blagostanja Subjektivno blagostanje Psihično blagostanje Pozitivno funkcioniranje Subjektivno blagostanje Hedonski vidik blagostanja Kognitivni vidik Zadovoljstvo z življenjem Emocionalni vidik Pozitivna emocionalnost Negativna emocionalnost Psihološko blagostanje Eudaimonski vidik blagostanja Sprejemanje sebe Obvladovanje okolja Osebnostna rast Pozitivni medosebni odnosi Emocionalno blagostanje Neprijetne Prijetne Zadovoljstvo z življenjem Corey L. M. Keyes Model subjektivnega blagostanja (1998) Psihološko blagostanje Sprejemanje sebe Smiselnost življenja Obvladovanje okolja Osebnostna rast Medosebni odnosi Socialno blagostanje Socialna integracija Prispevanje k družbi Soodvisnost, koherentnost Sprejetje družbe Socialna aktualizacija Model subjektivnega blagostanja (Diener idr., 2004) Zadovoljstvo s specifičnimi področji življenja Subjektivno blagostanje Prijetne Neprijetne Globalne ocene življenja Specifične ocene življenja Veselje Žalost Zadovoljstvo z življenjem Partnerstvo Zadovoljstvo Jeza Življenjska izpolnitev Delo Srečen Skrb Zdravje Ljubezen Stres Uspešnost Prosti čas 1
Subjektivno blagostanje Opredelitev: posameznikova subjektivna ocena svojega življenja Komponente: Afektivni vidik zadovoljstva Ravnotežje med pozitivnimi in negativnimi emocijami - prisotnost sreče, veselja in odsotnost negativih emocij Kognitivni vidik zadovoljstva posameznikova zaznava razdalja do njihovih aspiracij Neodvisnost in hkrati povezanost teh dveh komponent obstoj konstrukta višjega reda subjektivno zadovoljstvo Merjenje afektivne komponente subjektivnega zadovoljstva Lestvice z eno postavko: Kako se počutite na splošno v življenju? Grafična lestvica Brandburnova lestvica razpoloženja (The Bradburn Affect Balance Scale (Bradburn, 1969). Lestvica PANAS (The Positive and Negative Affect Schedule; Watson, Clark in Tellegen, 1988): Pozitivna in negativna emocionalnost Dimenziji, ki sta glede na dimenziji valenca in aktivacija zamaknjeni za 45 Pozitivna emocionalnost (PE) odraža stopnjo, do katere se posameznik čuti entuziastično, aktivnega, pozornega, z močno energijo: visoka PE je kombinacija visokega pozitivnega hedonskega tona in visoke aktivnosti Negativna emocionalnost (NE) pa se v nasprotju s tem nanaša na subjektivni občutek distresa, negativna, averzivna čustvena stanja kot so jeza, gnus, krivda, strah, nervoza, hladnost: visoka NE je kombinacija visokega negativnega hedonskega tona in visoke aktivnosti Lastnosti PE in NE v grobem odgovarjajo glavnima osebnostnima faktorjema ekstravertnosti in anksioznosti-nevroticizmu. Kateri obraz najbolje izraža, kako se počutite na splošno v življenju? 1 2 3 4 5 6 7 Kateri obraz najbolje izraža, kako se počutite na splošno v življenju? 12% 31% 36% 14% 5% 1% 1% Povezanost 20% 46% 27% 4% 2% 1% 0% 1 2 3 4 5 6 7 samoocene srečnosti z osebnostni mi korelati Zadovoljstvo z življenjem Samospoštovanje Pozitivna emocionalnost Negativna emocionalnost Sprejemanje sebe Pozitivni medos. Odnosi Obvladovanje okolja Osebnostna rast Zadovoljenost potrebe po avtonomnosti Zadovoljenost potrebe po kompetentnosti Zadovoljenost potrebe po pripadnosti Ekstravertnost Sprejemljivost Vestnost Nevroticizem Odprtost -,62 -,52 -,57,53 -,48 -,56 -,31 -,64 -,38 -,55 -,61 -,55 -,56 -,57 -,42 -,28,56 -,32 2
Proučevanje subjektivnega blagostanja Začetek v poznih 50ih iskanje indikatorjev kvalitete življenja z namenom spremljanja socialnih sprememb in izboljšanja socialne politike Proučevanje zunanjih, objektivnih faktorjev (kriminal, materialna blaginja), ki so povezani s kvaliteto življenja, Vendar kljub temu, da posamezniki živijo v okoljih, ki jih objektivno lahko definiramo, pa je subjektiven pogled na te okoliščine bistvenega pomena za posameznikovo srečo Subjektivno blagostanje in demografske značilnosti Kdo je bolj srečen: Slovenci Američani Indijci? Moški ženske? Mlajši starejši? Poročeni ločeni samski? Revni bogati? Verni ateisti? Družabni optimistični samozavestni? Subjektivno blagostanje slovenski vzorec Subjektivno blagostanje primerjava med državami Odgovori na vprašanje: Če upoštevate vse stvari, kako zadovoljni oz. nezadovoljni ste z življenjem te dni? (R. Veenhoven, World Database of Happiness, collection Happiness in Nations, Nation Report Slovenia, Assessed at 2010-02-26 from http://worlddatabaseofhappiness.eur.nl. Subjektivno blagostanje primerjava med državami Slovenia 6,9 Medkulturni vidiki subjektivnega blagostanja Ekonomska razvitost - v razvitejših in bolj demokratičnih družbah nekoliko višje blagostanje Vpliv adaptacije zmanjšuje ekonomske, kulturne in nacionalne razlike - pomembnost primerjalnih standardov Višje subjektivno blagostanje v individualističnih kulturah, čeprav več ločitev in več samomorov - možni vzroki: višja internalna atribucija v individualističnih kulturah (stopnjevanje vpliva pozitivnih in negativnih izkušenj): višje ocene subjektivnega blagostanja, bolj negativne reakcije pri posameznikih, ki imajo nižje subjektivno blagostanje (Diener, Suh in Oishi, 1997) razlike v načinu ocenjevanju emocij (na zahodu ocenjujemo pozitivna čustva bolj pozitivno in negativna bolj negativno kot na vzhodu) Veenhoven. R.. Average happiness in 148 nations 2000-2009. World Database of Happiness. Rankreport Average Happiness, version 10/09. Internet: worlddatabaseofhappiness.eur.nl 3
Subjektivno blagostanje in denar Splošno prepričanje, da obstaja povezava med dobrim finančnim stanjem in dobrim počutjem. Bolj revna je država, večja je povezanost med denarjem in srečo: V revnih državah, kot je Indija in Bangladeš, pomeni dobro finančno stanje tudi višje zadovoljstvo z življenjem Ko pa je denarja dovolj za preživetje, denar ne prinese več k sreči - revščina je vzrok za nezadovoljstvo, vendar pa bogastvo ne vodi v srečo. Subjektivno blagostanje in materialni položaj primerjava skupin skupina najbogatejši Američani (Forbes) tradicionalni Masai Amiši (Pensilvanija) študentje iz Illinoisa delavci v slumih v Kalkuti študentje iz Ugande brezdomci v Kalkuti brezdomci v Kaliforniji vrednost 5,8 5,4 5,1 4,7 4,4 3,2 3,2 2,8 Subjektivno blagostanje in spol Kognitivna komponenta: N = 170.000 odraslih iz 16 držav - ni razlik med spoloma; N = 18.000 študentih iz 10 držav, ni razlik med spoloma. Emocionalna komponenta: ženske imajo več čustvenih problemov kot moški ter bolj pogosto zapadajo v depresije ženske so bolj srečne in zadovoljne kot moški - močnejša intenzivnost čustev Razlike med spoloma v subjektivnem blagostanju na slovenskem vzorcu 35,00 33,00 31,00 29,00 27,00 25,00 23,00 Moški Ženske 21,00 19,00 17,00 15,00 Zadovoljstvo z življenjem Pozitivna emocionalnost Negativna emocionalnost Opomba: Slovenski spletni vzorec 671 oseb; statistično pomembne razlike samo v negativni emocionalnosti Subjektivno blagostanje in starost Prve teorije: zadovoljstvo paralelno fizičnemu funkcioniranju: višek v zgodnji odrasli dobi in nato upada Splošno prepričanje, da so nekatera obdobja manj srečna: puberteta, kriza srednjih let ni dokazov Raziskave kažejo na majhne razlike: Pozitivna emocionalnost (stopnja vzburjenosti!!) minimalno upada z leti, nekatere raziskave ugotavljajo tudi porast Negativna emocionalnost rahlo upada Zadovoljstvo z življenjem - rahel porast Pozitivna emocionalnost in starost stabilnost: 15-55 rahel padec: 60-85 Estimated positive affect values from the latent growth model for three age groups. From: Charles: J Pers Soc Psychol, Volume 80(1).January 2001.136 151 4
Blagostanje in zakonski stan Negativna emocionalnost in starost Povezanost temeljna človekova potreba in zato bistvena komponenta subjektivnega zadovoljstva Medkulturne razlike: v zahodnih kulturah povezanost z zakonskim partnerjem bolj pomembna kot kontakti s prijatelji in sorodniki Poročeni ljudje poročajo o intenzivnejši sreči kot neporočeni in ločeni; srečni ljudje se v večji meri odločajo za zakonski stan. Otroci ne prispevajo bistveno k večji sreči zakonskega para; pri tistih, ki imajo otroke, je sreča tesno povezana s kvaliteto odnosov z otroki. konstanten upad Estimated negative affect values from the latent growth model for three age groups. From: Charles: J Pers Soc Psychol, Volume 80(1).January 2001.136 151 Razvoj proučevanja korelatov blagostanja Subjektivno blagostanje in zakonski stan Razlike v subjektivnem blagostanju glede na stan 36,00 34,00 32,00 30,00 Zadovoljstvo z življenjem 28,00 Pozitivna emocionalnost Negativna emocionalnost 26,00 24,00 22,00 20,00 Samski Poročeni Izvenzakonska sk. V resni zvezi Opomba: Slovenski spletni vzorec 671 oseb; statistično pomembno bolj zadovoljni z življenjem in z višjo emocionalnostjo so posamezniki v resni zvezi Začetki raziskav kateri zunanji pogoji potrebni za zadovoljstvo denar, zakonski stan - predpostavka o univerzalnih potrebah in odvisnost zadovoljstva od zadovoljitve teh potreb Rezultati raziskav: majhen vpliv objektivnih faktorjev starost, spol, prihodek, rasa, izobrazba, zakonski stan pojasnjujejo 8-20% variance zadovoljstva Prenos zanimanja od zunanjih, demografskih faktorjev k psihičnim faktorjem, ki moderirajo odnos Pomen posameznikovih ciljev, vrednot, osebnosti, posameznikove zgodovine. Socialna primerjava zadovoljstvo deloma odvisno od primerjav s standardi (primerjava z okolico, z lastno preteklostjo) kompleksen proces izbire standardov Prilagoditev in spoprijemanje z dogodki medosebne razlike Stabilnost zadovoljstva z življenjem v času Primerjava stabilnosti psiholoških, bioloških in finančnih medosebnih razlik. Vir: Fujita in Diener (2005) moški Vir: Clark, Diener, Georgellis in Lucas (2008) 5
Vpliv posameznih stresnih dogodkov na zadovoljstvo Subjektivno blagostanje in osebnost Osebnost napoveduje v enaki meri zadovoljstvo z življenjem, srečo, pozitivno emocionalnost, precej manj pa negativno emocionalnost Z blagostanjem najbolj povezane lastnosti (Steel idr., 2008): Represivna defenzivnost Zaupanje Emocionalna stabilnost Želja po nadzoru Osebnostna čvrstost Kolektivno samospoštovanje Napetost Osebnost in blagostanje - metaanaliza Blagostanje in osebnost Model psihološkega blagostanja Carol Ryff (1989) Zadovoljstvo z življenjem Pozitivna emocionalnost Negativna emocionalnost Sprejemanje sebe Pozitivni medos. odnosi Obvladovanje okolja Osebnostna rast Ekstravertnost Sprejemljivost,16 **,34 ** -,16 **,19 **,31 **,20 **,25 **,16 **,25 ** -,01 -,03,00,07,24 ** -,19 ** -,02 Slovenski spletni vzorec 671 oseb,07,01 Vestnost,12 **,20 ** -,06,09 * -,02,09 *,23 **,13 **,22 ** Nevroticizem -,36 ** -,14 **,64 ** -,29 ** -,19 ** -,30 ** -,38 ** -,08 -,28 ** Odprtost,06,24 **,01,11 **,05,25 **,06,28 **,09 * R 0,55 0,67 0,76 0,56 0,61 0,55 0,70 0,52 0,64 R 2 % 30% 44% 58% 32% 37% 30% 49% 27% 41% Kritika poudarjanja zgolj hedonskih vidikov blagostanja Vključitev vseh pomembnih psiholoških konstruktov, ki se nanašajo na pozitivne vidike posameznikovega delovanja Dimenzije: Avtonomija Obvladovanje okolja Osebna rast Pozitivni odnosi z drugimi Življenjski smisel Sprejemanje sebe 6
Izvori dimenzij psihološkega blagostanja AVTONOMNOST samodeterminiran in neodvisen; sposoben se upreti socialnim pritiskom; svoje vedenje uravnava od znotraj; vrednoti se glede na lastne, notranje standarde. SPREJEMANJE SEBE ima pozitivno stališče do sebe, zaveda se različnih aspektov sebe in jih sprejema, pozitivno gleda na svoje preteklo življenje. SMISEL ŽIVLJENJA zaveda se občutka usmerjenosti v življenju; čuti, da obstaja smisel življenja; ima prepričanja, ki dajejo življenju smisel; ima svoje vzroke in cilje, da živi. DIMENZIJE PSIHIČNEGA BLAGOSTANJA POZITIVNI MEDOSEBNI ODNOSI ima tople, zadovoljive, zaupne odnose z drugimi; skrbi za dobro drugih; sposoben je empatije, vdanosti in intimnosti; razume dinamiko prejemanja in dajanja v medosebnih odnosih. OSEBNOSTNA RAST ima občutek kontinuiranega razvoja, odprt je za nove izkušnje; ima občutek realiziranja svojih potencialov; spreminja se v smeri večjega vpogleda vase in boljše učinkovitosti. OBVLADOVANJE OKOLJA ima občutek kompetentnosti pri obvladovanju okolja; nadzoruje kompleksno množico zunanjih aktivnosti; efektivno izrabi priložnosti, ki mu jih ponuja okolje; sposoben je ustvariti okolje, ki ustreza njegovim potrebam in vrednotam. Primerjava obstoječih in ocenjenih razlik v psihološkem blagostanju glede na starost Vira: Fleeson in Heckhausen (1997) Nizka stopnja kortizola kot indikator psihološkega blagostanja. Vir: Lindforsk in Lundberg (2002). Asimetrično delovanje možganov kot indikator psihološkega blagostanja Vir: Urry idr. (2004) Literatura Avsec, A. in Sočan, G. (2009). Validacija slovenske oblike Vprašalnika psihološkega blagostanja RPWB. Psihološka obzorja, 18 (4), 19-36. Clark, A. E., Diener, E., Georgellis, Y., & Lucas, R. E. (2008). Lags and leads in life satisfaction: A test of the baseline hypothesis, The Economic Journal, 118, F222-F243. Diener, E., Scollon, C. N., & Lucas, R. E. (2004). The evolving concept of subjective well-being: The multifaceted nature of happiness. In P. T. Costa & I. C. Siegler (Eds.), Advances in cell aging and gerontology: Vol. 15 (pp. 187-220). Amsterdam: Elsevier. Fleeson, William; Heckhausen, Jutta. More or less "me" in past, present, and future: Perceived lifetime personality during adulthood. Psychology and Aging. Vol 12(1) Mar 1997, 125-136. Fujita, F. in Diener, E. (2005). Life Satisfaction Set Point: Stability and Change. Journal of Personality and Social Psychology, 88, 158 164. Lindforsk,P. in Lundberg, U. (2002). Is low cortisol release an indicator of positive health. Stress and Health, 153 160. Musek, J., Avsec, A. (2005). Psihološke in kognitivne študije osebnosti. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Str. 173-195. Ryan, R. M., in Deci, E. L. (2001). On happiness and human potentials: A review of research on hedonic and eudaimonic well-being. Annual Review of Psychology, 52, 141 166. Ryff C, Love G, Urry H, Muller D, Rosenkranz M, Friedman E, Davidson R, & Singer B. (2006). Psychological well-being and ill-being: do they have distinct or mirrored biological correlates? Psychotherapy and Psychosomatics 75 85-95. Ryff, C.D. (1989). Happiness Is Everything, or Is It? Explorations on the Meaning of Psychological Well-Being. Journal of Personality and Social Psychology, 57, 1069-1081. Segrin, C. & Taylor, M. (2007). Positive interpersonal relationships mediate the association between social skills and psychological well-being. Personality and Individual Differences, 43, 637-646. Steel, P., Schmidt, J. in Shultz, J. (2008). Refining the relationship between personality and subjective well-being. Psychological Bulletin, 134, 138-161. Urry, H.L. idr. (2004). Making a Life Worth Living: Neural Correlates of Well-Being. Psychological Science, 15, 367 372. 7