Zgodovina filma. Iznajdba filma in njegovo zgodnje obdobje

Size: px

Start display at page:

Download "Zgodovina filma. Iznajdba filma in njegovo zgodnje obdobje"

Godwin Dalton
5 years ago
Views:

1 Srednja šola za oblikovanje Maribor Park mladih 8, 2000 Maribor Zgodovina filma Iznajdba filma in njegovo zgodnje obdobje Mentor/ica: Dejan Paska Avtor: Amadeus Birca Medijski Tehnik Maribor, September,

2 Kazalo Uvod... 3 Iznajdba filma in njegovo zgodnje obdobje Iznajdba filma... 4 Glavni predhodniki gibljivih slik... 5 Zgodnje filmsko ustvarjanje in prikazovanje... 6 Oblikovanje privlačnega filmskega programa... 6 Povzetek... 7 Ključne besede... 8 Viri in literatura... 9 Priloge

3 Uvod Film se je pojavil v Letih, v času, ko so se Združene Države Amerike že razvijale v eno od vodilnih kolonialnih sil. Po letu 1890 je ameriške obale zapljusnil val ekonomskih emigrantov iz južne in vzhodne Evrope. Prav ti ne angleško govoreči priseljenci, ki so v velikih mestih večinoma živeli v etničnih skupnostih, so bili glavno občinstvo vizualne zabave, ki jo je ponujal nemi film. V treh desetletjih pred 1. Svetovno vojno se je po iznajdbi film razvil iz atrakcije v lunaparkih v mednarodno industrijo. Spočetka so gibljive sličice vrteli v raznih ročno vrtljivih optičnih napravah, proti koncu drugega desetletja 20. Stoletja pa je dolgometražni igrani film že postal temelj kinosporeda. Iznajdba filma je bila dolgotrajni proces, v katerem so sodelovali tehniki in podjetniki iz raznih dežel. Prepiri med lastniki patentov so v ZDA upočasnili razvoj filmske industrije, medtem ko so francoska podjetja hitro zavladala svetovnemu trgu. Čedalje večje zanimanje za filmsko zabavo je leta 1905 v ZDA privedlo do odpiranja dvoranic, znanih kot nickelodeoni. To je bila po eni strani povezano z vse večjo populacijo priseljencev in po drugi s krajšim delovnim časom, ki ga je doseglo vse bolj bojevito delavsko gibanje. V zelo kratkem času je Amerika postala daleč največji filmski trg na svetu, kar ji je potem tudi omogočilo, da je še povečala svojo moč s prodajo filmov v tujino. V obdobju nikelodeonske»eksplozije«so na programih prevladovali pripovedni filmi. Filmi iz ZDA, Francije, Danske, Velike Britanije in od drugod so na široko krožile po svetu. To pa je tudi vplivalo na hitro spreminjanje pripovednih postopkov in stilskih tehnik. 3

4 Iznajdba filma in njegovo zgodnje obdobje V 19. Stoletju so se zelo razširile oblike vizualne množične kulture. Industrijsko obdobje je poznalo načine množične produkcije diapozitivov, fotografskih knjig in cenenih ilustriranih romanov. Prej si je lahko množica ogledala gledališke predstave, a so velikokrat bile predaleč za ljudi da bi prišle do njih, in material se je poškodoval med prevažanjem. In tako, je film ponudil množici cenejši in varen način vizualne zabave. Igralci so lahko posneli predstave, ki jih je bilo brez težav mogoče pokazati kjerkoli na svetu, daljne dežele pa so lahko gledalci na gibljivih podobah videli doma. V poznem viktorijanskem obdobju je film postal eden najbolj priljubljenih oblik vizualne zabave. Film so iznašli v Letih. Pojavil se je kot plod industrijske revolucije, tako kot telefon, fonograf in avtomobil. Tako kot ti izumi je bil film tehnično sredstvo, ki je postalo podlaga mogočne industrije. V prvem desetletju filma so izumitelji izpopolnjevali naprave za snemanje in prikazovanje slike, filmski ustvarjalci so raziskovali kakšne slike in podobe lahko posnamejo. Iznajdba filma Film je zapleten medij, ki je potreboval več tehničnih rešitev, preden je prišlo do sinteze v izum. Znanstveniki so morali najprej odkriti, da človeško oko zazna gibanje če se pred njim zvrsti niz rahlo različnih slik, najmanj 16 v eni sekundi. Belgijski fizik, Joseph Plateau in avstrijski profesor geometrije, Simon Stampfer sta leta 1832 vsak zase izdelala napravo, ki je znana kot»fenakistoskop«. Zoetrop, ki so ga iznašli leta 1833, je temeljil na nizu risb na ozkem papirnatem traku, nameščen znotraj vrtečega se bobna. Nazadnje so eksperimentatorji morali iznajti še primerno vodilo in prekinjalo za kamere in projektorje. Filmski okvirček na traku se je moral, če so ga želeli osvetliti, za delček ustaviti. Ko pa se je pomaknil naprej, je morala svetlobni dostop pokriti zaslonka. Enako v projektorjih, vsaka sličica za delček sekunde zaustavila. V eni sekundi je moralo na svoje mesto zdrkniti, s tam ustaviti in odpotovati naprej vsaj po šestnajst sličic. Že v začetku Let so bili izpolnjeni vsi potrebni tehnični pogoji za nastanek filma. Ostalo je še le vprašanje, kdo bo vse potrebne elemente sestavil tako, da jih bo mogoče uspešno izkoriščati. 4

5 Glavni predhodniki gibljivih slik Nekateri izumitelji so pomembno prispevali k iznajdbi filma, ne da bi sami udejanjili gibljivost slike. Med njimi se jih je nekaj zanimalo za analizo gibanja. Leta 1878 je nekdanji guverner Kalifornije, Leland Stanford zaprosil fotografa Eadwearda Muybridgea, naj odkrije način fotografiranja galopirajočih konj, da bi lahko preučil njihov korak. Muybridgeu je ob dirkalni stezi razvrstil dvanajst fotoaparatov, ki so za osvetlitev potrebovali le tisočinko sekunde. Fotografije so posnele polsekunde le intervalne gibanja. Potem je izdelal napravo za projiciranje gibljivih slik konj, toda tu je šlo za risbe, ki so bile po njegovih fotografijah prerisanih na vrtečo se ploščo. Muybridgeu ni uspelo iznajti gibljivih slik, je pa z na tisoče fotografskih študij gibanja pomembno prispeval k razvoju vede o anatomiji. Farncoz Emile Reynaud, je leta 1877 izdelal optično igračo za projekcijo slik, praksinoskop. To je bil vrtljiv boben, podoben zoetropu, le da so tukaj gledalci videli gibljive slike v nizu zrcal, ne pa skozi reže. Potem je leta 1882 uporabil zrcala in svetilko za projiciranje zaporedja risb na platno. Leta 1889 pa predstavil večjo in izpopolnjeno verzijo praksinoskopa. Vse od leta 1892 je imel javne predstave, na katerih je uporabljal dolge in široke trakove z ročno obarvanimi sličicami. To so bile prve javne predstave gibljivih slik, ki pa so se premikale počasi in sunkovito. Iznajdbi filma se je že leta 18888, torej šest let pred prvo komercialno predstavo gibljivih slik, približal še en Francoz, Augusting Le Prince, ki je tedaj delal v Angliji, kjer je snemal kratke filme s hitrostjo 16 sličic na sekundo in uporabljal papirnati trak. Da bi lahko bile projicirane, bi morale biti sličice kopirane na prozorno podlago, vendar Le Prince ni imel prožnega celuloida in mu tako ni uspelo sestaviti uporabnega projektorja. Ko se je leta 1890 vrnil v Francijo, je skrivnostno izginil skupaj z svojimi izumi. Njegove kamere tako sploh niso začeli komercialno izkoriščati in verjetno ni imela nobenega vpliva na nadaljnji potek iznajdbe filma. 5

6 Zgodnje filmsko ustvarjanje in prikazovanje V zadnjem desetletju 19. Stoletja je bil film osupljiva novotarija. Proti koncu 19. Stoletja so v mnogih domovih imeli optične igrače. Ljudje so imeli tudi na izbiro več oblik javnega razvedrila. Nov filmski medij se je hitro uvrstil v množico množičnega razvedrila. Zgodnji filmi so bili večinoma neigrani ali»stvarni«. To pa so lahko bili krajinski filmi, kratki potopisi, ki so ponujali prizore iz daljnih dežel, ali pa novični filmi, katera so prinesla novice. V mnogih primerih so filmski snemalci»pokrivali«dogodke na kraju samem, vendar poskusi rekonstruiranja aktualnih dogodkov v studiu ni bilo redki, bodisi zaradi prihranka denarja ali pa kar zato, ker snemalcev pač ni bilo na mestu dogajanja. Že od začetka pa so nastajali tudi filmi z igranimi prizori. V»Politem vrtnarju«bratov Lumiere, prikazanem na prvi predstavi leta Film je bil sestavljen iz preprostih šal, katera so bila tudi glavni žanr tega obdobja. Igrane prizore so najprej snemali na prostem, kmalu pa so začeli uporabljati preprosta naslikana ozadja, ki so se obdržala še desetletja. Oblikovanje privlačnega filmskega programa V začetnem obdobju so bili filmčki večinoma iz enega samega posnetka, ki ga je naredila negibna kamera, ko je z določenega položaja neprekinjeno snemala dogajanje. Včasih so naredili celo več posnetkov istega predmeta ali dogajanja in jih potem predvajali vsakega zase. Prikazovalci so želi na izbiro, da kupijo vse te posnetke in jih predvajajo skupaj kot film z več posnetki ali pa kupijo le nekatere, jih povežejo z drugimi filmi in slikami»laterne magice«in tako oblikujejo svoj program. V zgodnjem obdobju so imeli prikazovalci velik vpliv na oblikovanje filmskega sporeda ta vpliv so začeli postopoma izgubljati po letu 1899 vse odkar so producenti začeli delati daljše filme, sestavljati iz več kadrov. Tipičen program je premogel glasbeno spremljavo, v skromnejših dvoranah le klavirsko, v vodvilskih gledališčih pa so igrali hišni orkestri. Prvih deset let so filme vrteli v mnogih deželah po svetu, toda njihova produkcija je bila skoncentrirana le v treh državah, kjer so filmsko kamero sestavljali; Francija, Anglija in ZDA. 6

7 Povzetek Iznajdba množičnih igrač katera so dala iluzijo gibanja opazovalcu leta 1880 so bili ključnega pomena za iznajdbo filma, leta 1888 takšnega kakor poznamo dan danes. Tudi če je ZDA zaslovela po filmih in je postala vodilna sila v filmski industriji, so bile državice, kakor Francija in Anglija eden vmesnih členov za izum kamere. Žanr v tem času je bil humorističen, velikokrat z preprostimi šalami in filmi bili nemi, glasbena spremljava je bila, če je sploh bila prisotna, od živega orkestra za bogatejše dvorane, in le klavir kot spremljava za revnejše. The creation of multiply toys for the creation of the illusion of moving in the late 19. Century, the 1880 year was of a key factor in the making of the movie we know, which was originaly made in the year Even if the USA was known for many movies and was the center of the movie industry on the world, England and France had their hands in the process of making the camera as well. In fact, many movies that time were made in France, while USA was having problems with the multiply small companies who wanted their share for the invention. That time's ganr was made purely out of cheap jokes, and the movies were all mute. The only music that came to the ear of the watcher was coming from the orchestra, or a simple piano for the more, poor halls. 7

8 Ključne besede 1880, 1888 Nikelodeon / Nickelodeon Film / Movie Vizualna zabava / Visual entertainement Fenakistoskop Zoetrop Laterne magice / Magic lantern Anglija, ZDA, Francija / England, USA, France Iluzija gibanja / The Illusion of movement Kamera / Camera 8

9 Viri in literatura Svetovna zgodovina filma Leto izida: 2010 Založba Umco D.D. Avtor: David Bordwell, Kristin Thompson 9

10 10 vprašanj: Kdaj se je izumil film? Kateri žanr je prevladoval? Kaj je nikelodeon? Kaj je zoetrop? Kaj je fenakistoskop? Za kaj je značilen in kdo je Mybridgeu? Kaj so morali znanstveniki prvo odkriti? Katero prebivalstvo je bilo glavno občinstvo? V obodbju nikelodeonske»eksplozije«so kateri programi prevladovali? Katera država je imela vodilno vlogo v 19. Sto? Glavna vprašanja za»pogovor«kaj menite vi, zakaj so bili priseljenci v Ameriki glavno občinstvo? Zakaj je Francija izgubila vodilno vlogo v filmski industriji? Zakaj je humorističen žanr prevladoval, saj akcijskih in zgodovinskih filmov bi bilo mogoče izdelati tudi?

11 The great train robbery Režiser: Edwin S. Porter Glavni igralci: Justus D. Barnes Gilbert M. Anderson Leto produkcije: 1903 Država produkcije: ZDA Nemi film Life of an American Fireman Režiser: Edwin S. Porter Glavni igralci: Arthur White Vivian Vaughan Leto produkcije: 1903 Država produkcije: ZDA Nemi film Workers Leaving the Lumière Factory Režiser: Louis Lumière Leto produkcije: 1895 Država produkcije: Francija Nemi film La Voltige Režiser: Louis Lumière Leto produkcije: 1895 Država produkcije: Francija Nemi film La Mer Režiser: Louis Lumière Leto produkcije: 1895 Država produkcije: Francija Nemi film

IZNAJDBA FILMA IN NJEGOVO ZGODNJE OBDOBJE

Srednja šola za oblikovanje Maribor Park mladih 8, 2000 Maribor ZGODNJI FILM IZNAJDBA FILMA IN NJEGOVO ZGODNJE OBDOBJE 1880-1904 Mentor: Dejan PASKA Avtor: Tamara BEDNJIČKI Maribor, September, 2011 POVZETEK